V torek, 5.6.2018, smo učenci in učitelji od 3. do 9. razreda odšli na izlet v Piran. Kot vsako leto so nas tudi letos ob koncu šolskega leta tja povabili naši prijatelji in pokrovitelji iz Krke, tovarne zdravil, d. d. Skupaj smo se vkrcali na avtobus in se s polno mero dobre volje odpeljali proti Primorski.
Na postajališču ob poti smo se ustavili in pomalicali. Dobro smo se podprli in pot nadaljevali do Pirana. Po poti nas je spremljalo sonce, smeh in obilica dobre volje. V Piranu smo si najprej v Muzeju školjk in polžev ogledali razstavo »Čarobni svet školjk«. Videli smo školjke in polže z vseh morij in kontinentov. Seveda jih je veliko tudi iz našega, slovenskega morja. Najprej smo se naučili, kakšna je razlika med polžem in školjko. Potem smo se sprehodili po muzeju in občudovali prelepe školjke, polže in tudi druge živali, s katerimi si ti delijo morsko dno. Občudovali smo lahko rake, zvezde, ježe … Školjke in polži so bili raznovrstnih oblik in prelepih vzorcev. Videli smo lupino največjega polža na svetu. Včasih so redke hišice polžev in lupine školjk bile tako dragocene, da so jih smeli nositi samo poglavarji oddaljenih otočij. Z njimi so si nekoč celo lahko kupili sužnja. Najbolj so nas presenetili zobje morskega psa. Nismo vedeli, da morskemu psu zobje rastejo vse življenje. Ko mu zob odpade, mu v nekaj dneh zraste nov. Če smo si lupino polža prislonili na uho, smo slišali šumenje morja. To je bilo šele zanimivo! Po končanem ogledu smo se sprehodili po Piranu, se posladkali s sladoledom in kupili kakšen spominek. Čas je prehitro minil. Odšli smo na pomol in počakali na ladjico, ki nas je odpeljala do Strunjana. Z neba so sicer grozili črni oblaki, vendar dežja ni bilo. Suhi in že kar malo lačni smo prišli do hotela Laguna, kjer so nam postregli z odličnim kosilom. Ampak sladica je bila najboljša. Sladoled, ki nam ga je postregel kar naš učitelj Borut, je bil res zelo dober. Ura je bila že kar pozna, zato smo se odpravili domov. Rahlo je začelo deževati, vendar nas ni skrbelo, saj smo bili že varno pod streho. Na avtobusu smo imeli še kratek kviz. Ker smo si veliko zapomnili, smo vsi dobili sladko nagrado. Do doma so nekateri učenci utrujeni zaspali, drugi pa klepetali in izmenjavali vtise o izletu. Vsi smo se strinjali, da smo skupaj preživeli en lep in nepozaben dan .
Pred šolo so nas že čakali starši. Učenci so jim veslo pripovedovali o novih doživetjih. Lana in Enej pa sta se članicama pokroviteljskega odbora Krke, ki sta nas spremljali na tem izletu, zahvalila z darilcem, ki so ga izdelali naši učenci.
Naši prijatelji in pokrovitelji iz Krke, tovarne zdravil, d. d. so nas ponovno razveselili s prekrasnim in poučnim izletom, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Alenka Slak
