Prostovoljno socialno delo

Prostovoljno socialno delo je ena od oblik medsebojne pomoči. Zanj je značilno, da ga izvajajo ljudje prostovoljno, poteka pa pod strokovnim vodstvom. Prostovoljec preživi nekaj časa skupaj z določeno osebo ali skupino ljudi.

Na šoli poteka prostovoljno socialno delo že več kot deset let. Običajno ga izvajajo srednješolci. Kot prostovoljka dela na šoli tudi gospo, ki je že upokojena in pomaga v razredu.

Srednješolci obiskujejo določenega učenca iz prilagojenega izobraževalnega. programa z nižjim standardom, ki biva v našem domu za učence. Redkeje se odločajo za učence vključene v posebni program, kjer pa njihovo delo poteka v skupini.

Kako poteka naše sodelovanje s srednješolci? Najprej se institucije, ki potrebujemo prostovoljce, predstavljamo po srednjih šolah. Letos smo se predstavili na šolskem centru in v dijaškem domu. Naslednji korak je izobraževanje, ki poteka na naši šoli. Preden začnejo srednješolci delati, imamo štiri srečanja. Predstavimo jim šolo in populacijo učencev. Pogovarjamo se o prostovoljnem delu, njihovih obveznostih in motivih. Nato se odločijo, ali bodo obiskovali določenega otroka, ki je vključen v dom za učence ali bodo čas preživeli v skupini. Naš cilj je druženje, ki je zapolnjeno predvsem z igro in pogovorom. Čeprav se sliši enostavno, je včasih težko zapolniti uro. Prostovoljec mora biti iznajdljiv, še posebej pri učencih, ki se vsega hitro naveličajo ali niso zgovorni. Približno enkrat mesečno se s prostovoljci dobimo na skupnih srečanjih. Pogovarjamo se o različnih vprašanjih in dilemah, ki se jim porajajo pri delu.

Prostovoljci, ki delajo na naši šoli, se udeležujejo tudi skupnih srečanj, ki so namenjena vsem srednješolcem prostovoljcem. V tem šolskem letu smo mentorji organizirali tri srečanja. Motivacijski seminar je potekal na Centru biotehnike in turizma. Ob dnevu prostovoljstva smo pripravili prireditev v Lokal Patriotu. Ob koncu šolskega leta smo si s prostovoljci ogledali Pum.

V š. l. 2009/10 so štiri dijakinje srednje medicinske šole, obiskovale učence, ki so vključeni v dom za učence. Srečanja so potekala enkrat tedensko. Med pogovorom, družabnimi igrami, delanjem domačih nalog( če so to učenci želeli) ali sprehodom, je čas hitro minil.. Razočarani so bili, kadar jih prostovoljke niso obvestile, da ne pridejo. Učenci se na prostovoljke običajno navežejo in si želijo, da bi jih obiskovale tudi naslednje leto.

V skupino posebnega programa, v podaljšano bivanju, pa je hodil dijak gimnazije. Na učence se je hitro navadil kakor tudi oni na njega. Skupno druženje je bilo vsem v zadovoljstvo.

Ker so pogosto slike bolj zgovorne kot besede, prilagamo še nekaj slik.


Uživava	Katera bo zmagala?	Midva sva dva “fejst” fanta

Vedno se lahko še kaj naučimo	Glasbeni uvod v Lokal Patriotu	Prostovoljci in mentorji na poti do PUM-a