V petek, 16. 9., smo se učenci posebnega programa in spremljevalki odzvali povabilu Tanje Grubačević Barbo, da sodelujemo v okviru projekta Podkev za srečo pri dveh dejavnostih v Konjeniško šolskem športnem centru v Češči vasi. Tudi sicer smo že nekajkrat obiskali omenjeni center, kjer se imamo vedno lepo. Nosilec operacije je Mestna občina Novo mesto. Cilji projekta so ustvariti pogoje za večjo socialno vključenost skupin z manj priložnostmi. Inovativnost operacije so dogodki, ki se bodo izvedli z namenom približati naravno okolje slepim in slabovidnim, invalidom, gluhim in naglušnim ter mladim skozi živalski in rastlinski svet.
Zjutraj smo se s kombijem odpeljali v Češčo vas. Kljub deževnemu vremenu smo se veselili srečanja. Po prihodu v Češčo vas ter uvodnem pozdravu, smo se razdelili v dve skupini; ena skupina je odšla h konjem, druga je uživala v družbi psičke Kude in lastnice Teje. Teja je ustanoviteljica in vodja podjetja ToMik, že od malih nog je zaljubljena v pse in vse kar je povezano z njimi. Tejine dolgoletne izkušnje in znanja o psih, ki jih je pridobila na najrazličnejših izobraževanjih in usposabljanjih, predvsem pa njena ljubezen do dela s psi, je delila z nami. Povedala nam je, kako pristopamo k psu in kako ravnamo z njim ter zakaj so psi naši najbolj zvesti prijatelji. Veliko smo se naučili tudi preko praktičnega dela. Kudo, psičko rottweilerko, smo božali, česali, jo crkljali, se z njo igrali, o njenem telesu pa smo veliko izvedeli preko igre. Preprosto smo uživali vsi. Fotografije v galeriji veliko povedo same zase.
S Tanjo in Polono pa smo se najprej naučili, kako se približati konju. Do konja pristopamo umirjeno, počasi. Zatem smo spoznali razliko v uporabi trdnih in mehkih krtač za čiščenje konja, nato smo skupaj pripravili konja za jahanje. Vsak od nas je odjahal vsaj nekaj krogov. Na konju smo izvajali vaje za krepitev ravnotežja. Ugotovili smo, da moraš biti na konju ves čas pozoren na kontrolo telesa in na držo. Bilo nam je zelo lepo.
Čas je zelo hitro minil, ko smo se poslovili, polni lepih in prijetnih vtisov ter novega znanja. Odpeljali smo se proti šoli, kjer nas je že čakalo kosilo. Bilo je res lepo dopoldne kljub obilici dežja.
