Kot vsako leto so nas naši prijatelji iz Krke povabili na izlet. Letos smo se učenci višje stopnje, učitelji in spremljevalci odpravili v Lipico in Postojnsko jamo. Ko smo se vozili po avtocesti, smo ves čas sledili čudoviti mavrici. A je nismo uspeli ujeti. Kmalu je pričelo deževati. Toda zvezde so bile na naši strani, in ko smo prispeli v Lipico, je sonce že sramežljivo kukalo izza oblakov. Najprej smo pomalicali. Saj smo bili res že kar lačni. Nato smo imeli voden ogled kobilarne. Spoznali smo zgodovino kobilarne, vse od njene ustanovitve do danes. Veliko zanimivih stvari smo izvedeli o konjih. Celo čredo kobil smo pospremili na pašo. Ogledali smo si tudi si zgodovinsko jedro z najstarejšim hlevom Velbanco. Obiskali smo tudi interaktivni muzej – Lipikum. Sledila je še vožnja s kočijo skozi čudovite zgodovinske drevorede, kjer smo se vozili mimo čred plemenskih kobil z žrebeti na paši.
Toda ura nas je preganjala. Čeprav bi lahko še ure in ure opazovali te prelepe konje smo morali naprej v Postojno. Tam smo najprej prevzeli vstopnice, nato pa smo odšli na kosilo v restavracijo Briljant. Zelo lepo so nas postregli in na koncu pogostili še s sladoledom. Po kosilu je bilo nekaj časa za nakup spominkov. Koliko lepih stvari. A kaj, ko so tudi cene prav lepe.
Sledil je še ogled Postojnske jame. Imeli smo prijetnega vodiča Petra, ki je ves čas skrbel za nas in dogovarjal na naša vprašanja. Povedal nam je, da fotografiranje v jami z bliskavico ni dovoljeno, ker svetloba povzroča nastanek mahu, ki zavira rast kapnikov. Upoštevali smo prepoved, zato so nekatere fotografije malce temnejše. Po jami smo se odpeljali dva kilometra z vlakcem. Navduševali so nas prekrasni kapniki in čudovite jame. Na Ruskem mostu smo izvedeli nekaj zanimivosti o jami. Peš smo prehodili dober kilometer poti. Ogledali smo si Špagetno, Belo in Rdečo dvorano. V akvariju smo si ogledali še človeške ribice, ki so se sramežljivo skrivale pred našimi pogledi. Z vlakcem smo se nato odpeljali iz jame.
Po ogledu smo se odpravili na avtobus. Na poti domov smo si izmenjali vtise. Zahvalili smo se gospe Marjani in Heleni z upanjem, da se naslednje leto spet skupaj odpravimo na izlet.
