Evo. V času vseh omejitev in prilagajanj smo končno dočakali naš projektni teden. Da nas ne bi presenetili kakšni novi ukrepi, smo se odločili, da ga izvedemo kar v jesenskem času in ne v spomladanskem kot je bilo v navadi. Kar nekaj časa smo ga skrbno načrtovali in na koncu smo ga morali prilagoditi na prihajajoče vremenske razmere.
Danes so bile na vrsti taborniške delavnice. Alenka, varuhinja na naši šoli, se očitno kar dobro spozna na te zadeve. Naj bi bila včasih tabornica. Ha, upamo. Zbrali smo se za šolo, kjer imamo na novo postavljene klopce. Po uvodnih nekaj besedah, smo že zavijali z očmi, da bomo poslušali samo teorijo. Ojoj. Ampak so se stvari hitro obrnile. Takoj smo morali sestaviti dežni plašč iz šotorskega krila. Izi – bizi. O, pa ni bilo tako lahko. Smo se kar namučili. Itak, da nam je to šlo kmalu dobro od rok. Pa smo dobili naslednjo nalogo, postaviti šotor iz dveh šotorskih kril. Z odličnimi idejami in znanjem sta nas presenetila Sofija in Maj. Kot bi bila prava tabornika. Tudi to nalogo smo opravili z odliko. Ker smo začutili grmenje, smo že mislili, da se kljub soncu približuje slabo vreme. Ugotovili smo, da smo samo lačni. Končno smo dočakali popoldansko malico, ob kateri smo naredili načrt, kako bomo preživeli še preostanek popoldneva.
Odpravili smo se na ogled treh znamenitih cerkva v okolici Novega mesta. Pot nas je vodila mimo slaščičarne Malaga, kjer nam je učiteljica Jasna “častila” sladoled. Mmmmm, zdaj bo pa šlo po mestu! Tako smo si najprej ogledali staro mestno obzidje in cerkev na Kapitlju. Nato smo si ogledali znamenitosti Glavnega trga in Frančiškanske cerkve. Uf, smo že bili kar malo utrujeni, pa žejniiiiiii. Ampak mi se ne damo. Odločili smo se, da vztrajno nadaljujemo pot mimo Grmskega gradu, nato mimo potoka še do cerkve v Šmihelu in končno do našega cilja, naše šole. Uf, res smo bili utrujeni. Vendar nam je čas zelo hitro minil, kajti zabavali so nas fantje s svojimi vragolijami in Sofka z neutrudnim čebljanjem. Tej punci se pa res nikoli ne spraznijo baterije.
Ko smo se vrnili v šolo, smo se najprej malo uredili in pripravili za večerjo. Palačinkeeeeee, jupiiiiii. Ampak sami si jih moramo speči. Mala malica. Tudi to smo naredili brez težav. Napolnili smo naše prazne želodčke in naredili hitro analizo dneva.
In na koncu še učiteljica. Kam gremo še zdaaaj? Na sprehod v gozd po temi? Ojoj, pa menda res ne. Oooo, pa ja! Vzeli smo baterije in pot pod noge. Noroooo je bilo! Posneli smo tudi nekaj kadrov za našo grozljivko, ki jo bomo predstavili na šolskem filmskem festivalu, hi hi.
Tako. Prijetno utrujeni smo se vrnili nazaj v šolo. Končno. Komaj smo dočakali tuširanje in naše mehke blazine na posteljah. Ooooo, kako to paše. In že padajo oči in naše glave v globok, prijeten spanec.
Nočka, vsi domači. Pa jutri novim dogodivščinam nasproti …
